Kakšna je razlika med gnojili z nadzorovanim sproščanjem in gnojili s počasnim sproščanjem?

Z razvojem kmetijstva so vrste gnojil postale vse številnejše, klasifikacije pa podrobnejše.  Zaradi tega so se številni kmetje spraševali: Kaj je gnojilo z nadzorovanim sproščanjem? Kaj je gnojilo s počasnim sproščanjem? Kakšne so razlike med gnojili z nadzorovanim in počasnim sproščanjem?

I. Kaj je gnojilo z nadzorovanim sproščanjem?

Gnojila z nadzorovanim sproščanjem podaljšajo čas razgradnje in sproščanja hranil z metodami, kot so premazovanje, inkapsulacija in dodajanje inhibitorjev. To pomaga izboljšati stopnjo izkoriščenosti hranilnih snovi v gnojilu, s čimer se poveča učinkovitost gnojila in spodbuja povečana kmetijska proizvodnja. To je eno od gnojil, ki jih spodbuja Ministrstvo za kmetijstvo. Običajna gnojila z nadzorovanim sproščanjem so na splošno razdeljena na: z žveplom (prevlečena z gnojilom), s smolo in zaviralce encima sečnine.  Glede na različne proizvodne procese jih lahko nadalje razdelimo na: mešani tip, mešani tip in mešani tip.

II. Kaj jeGnojilo s počasnim sproščanjem?

"Sproščanje" se nanaša na proces, s katerim se hranila pretvorijo iz kemičnih snovi v učinkovite oblike, ki jih lahko rastline neposredno absorbirajo in uporabijo (kot je raztapljanje, hidroliza in razgradnja); "počasno sproščanje" pomeni, da je stopnja sproščanja hranil kemične snovi veliko manjša od hitrosti sproščanja lahko topnih gnojil po nanosu v tla. Zato se organske dušikove spojine (kot so urea-formaldehid UF), ki se lahko razgradijo z biološkim ali kemičnim delovanjem, običajno imenujejo gnojila s počasnim sproščanjem.

III. Razlike med gnojili z nadzorovanim sproščanjem in gnojili s počasnim sproščanjem

Tako gnojila s počasnim sproščanjem kot gnojila z nadzorovanim sproščanjem imajo počasno sproščanje hranil in dolgotrajne učinke. V tem smislu med njimi ni stroge razlike. Vendar glede mehanizma in učinkovitosti nadzora stopnje sproščanja hranil obstajajo razlike med gnojili s počasnim sproščanjem in gnojili z nadzorovanim sproščanjem. Gnojila s počasnim sproščanjem upočasnijo stopnjo sproščanja hranil zaradi kemičnih in bioloških dejavnikov, na sproščanje pa vplivajo številni zunanji dejavniki, kot so pH tal, aktivnost mikrobov, vsebnost vlage v tleh, vrsta tal in količina vode za namakanje; medtem ko gnojila z nadzorovanim sproščanjem uporabljajo zunanjo prevleko za inkapsulacijo vodotopnih gnojil, kar omogoča počasno sproščanje hranil. Ko prevlečeni delci gnojila pridejo v stik z vlažno prstjo, voda v tleh prodre skozi prevleko, kar povzroči, da se del gnojila raztopi. To raztopljeno v vodi topno hranilo nato počasi in neprekinjeno difundira navzven skozi mikropore v prevleki. Višja kot je temperatura tal, hitrejša je stopnja raztapljanja gnojila in hitreje prehaja skozi membrano; tanjša kot je membrana, hitrejša je penetracija.

Tudi z vidika sestave hranil so razlike med obema.Gnojila s počasnim sproščanjemso večinoma gnojila z enim hranilom, predvsem dušikova gnojila s počasnim sproščanjem, znana tudi kot dolgodelujoča dušikova gnojila, ki imajo zelo nizko topnost v vodi. Po vnosu v tla se gnojilo postopoma razgradi pod delovanjem kemičnih in bioloških dejavnikov, dušik pa se počasi sprošča, kar zadovolji potrebe pridelka po dušiku v celotnem obdobju rasti. Gnojila z nadzorovanim sproščanjem pa so večinoma N-P-K sestavljena gnojila ali popolna gnojila z dodanimi elementi v sledovih. Po nanosu v tla na njihovo hitrost sproščanja vpliva samo temperatura tal. Vendar tudi temperatura tal močno vpliva na hitrost rasti rastlin. Znotraj določenega temperaturnega območja, ko se temperatura tal poveča, se stopnja sproščanja gnojil z nadzorovanim sproščanjem poveča, hkrati pa se poveča stopnja rasti rastline, poveča pa se tudi njeno povpraševanje po gnojilih.

Drug dejavnik je, ali se stopnja sproščanja hranil ujema s potrebami rastline po hranilih v različnih fazah. Gnojila s počasnim sproščanjem sproščajo hranila neenakomerno in stopnja sproščanja hranil ni nujno usklajena s prehranskimi potrebami pridelka; gnojila z nadzorovanim sproščanjem sproščajo hranila s hitrostjo, ki bolj ustreza potrebam rastline po hranilih, s čimer zadostijo potrebam pridelka po hranilih v različnih fazah rasti.